Meseca novembra sta se dva naša učenca udeležila 1. mednarodne otroške kolonije, ki jo je organizirala OŠ Toneta Čufarja Maribor. Končno so tukaj rezultati, ki so bili razglašeni na svečani otvoritvi razstave. Otvoritev je bila 6. decembra 2019, v razstavnih prostorih OŠ Toneta Čufarja. Posebna pohvala gre učencu, Štefanu Tostovršniku iz 8. razreda prilagojenega programa, ki je dobil srebrno priznanje za likovno delo v tehniki sitotiska.

Mentorica: Sandra Sep

Skupina učencev in učiteljev posebnega programa je varno prispela na Roglo. Opravili so že prvo testiranje prog in sporočili so, da je snežna podlaga odlično pripravljena za vse športne aktivnosti, ki jih čakajo v tem tednu.

[Show as slideshow]

Projekt Mirno morje 2019 je za nami. Gre za najuspešnejši mednarodni, socialno-pedagoški projekt v Evropi. Namenjen je otrokom in mladostnikom iz socialno ogroženih okolij, otroških in mladinskih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V projektu sodelujejo otroci in mladostniki iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Bosne, Srbije, Romunije, Poljske in Črne Gore.

Med najpomembnejšimi cilji projekta je intenzivno socialno učenje, ki ga razvijamo in krepimo z življenjem na jadrnici. S tem otrokom in mladostnikom nudimo tudi možnost za pridobivanje novih in drugačnih, a za življenje pomembnih izkušenj ter znanj.

S takšnim bivanjem na jadrnici smo se letos meseca septembra soočili tudi učenci Amadej, Sanja, Rinesa, Luka, Sergej ter učiteljici Darja in Nastja. Morje, jadrnica in posadka zahtevajo medsebojno skrb, upoštevanje in spoštovanje. Pri tem se je naša ekipa dobro odrezala. Složni smo bili pri pripravi hrane, pospravljanju posode, pri skrbi za jadrnico, … Med opravljanjem del smo se bolje spoznavali in nezavedno krepili socialne veščine. Naučili smo se prevzemanja odgovornosti zase in za druge, timskega delovanja, socialnih veščin, reševanja konfliktov na ustrezen način, obvladanja strahu/skrbi in izražanja zdrave tekmovalnosti.

Vse to bi bilo veliko težje dosegljivo brez našega skiperja Mateja in koskiperke Mateje. Cel teden sta skrbela za mirno vožnjo po morju in prijetno bivanje na jadrnici. Njuna prijaznost, strpnost in toplina so vplivali na celotedensko dobro počutje vseh v ekipi.

Spanje na zibajoči jadrnici, kuhanje na zibajočem štedilniku, skakanje v vodo, učenje plavanja, druženje z vrstniki, zabava ob plesu, izdelovanje morske deklice in mornarja za predstavitev ekip, dolgi sprehodi, sončenje, iskanje prijateljev, tuširanje v mrzli vodi, … vse te in še marsikatere druge aktivnosti nam bodo za zmeraj ostale v spominu.

Ker se brez finančnih sredstev projekta ne bi morali udeležiti, se zahvaljujemo Mestni občini Maribor, Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in Optisisu, ki so nam to omogočili.

Se že veselimo prihodnjega septembra, ki je rezervirano za jadranje! 😊

Ekipa Mirnega morja 2019

[Show as slideshow]

Predbožično Celje: prava paša za oči in dušo in slutnja slovesa

Ponovno smo aktivno preživljali naš prosti čas. Učenci 6. b UŽD smo se 16.12.2019 v popoldanskih urah odpravili proti Celju. Vreme je bilo nenavadno toplo za ta letni čas. Vzdušje v kombiju sproščeno. Vse stvari smo skušali  doživeti v polnosti: tako smo najprej naredili krožno  vožnjo po Celju, se smejali, ko smo iskali parkirni prostor; po parkiranju je bilo seveda najprej na vrste stranišče – in hkraten ogled železniške postaje. Obnemeli smo ob pogledu na čudovito okrasitev Celja. Toplina lučk, nenavadne oblike in naša odprta srca. Dobitna  kombinacija, vam rečemo.

Fotka tu, fotka tam. Malo pačenja. Obisk stojnic, pogled na konjičke in občutenje nekega melanholičnega ritma, ki nas je čisto spontano  popeljal  do hamburgerjev. Pa malo samostojnosti: naročanje, plačevanje, čakanje, »mastenje« z enkratnimi hamburgerji, pa neskončen čvek o tem in onem. Strinjanje, da je to – TO!

Prijetna »štimunga« med nami  je trajala tudi celo pot nazaj. Prvi zaspanci so že dremali, po radiu so nas božale prijetne pesmi.

Kot narekuje drug del naslova – »slutnja slovesa« – je bilo med celotnim našim druženjem prisotno pričakovanje zaključevanja neke druge zgodbe. Naš Jure se namreč počasi poslavlja od naše šole, od nas in nadaljuje svojo pot v VDC Polž. Tudi zato je bilo »nastavljanje« fotoaparatom pospremljeno z zavedanjem, da smo v takšni zasedbi na izhodu najbrž zadnjič. Jure, drži se. Besede ne zaobjamejo vsega, kar smo lahko, če smo to hoteli, ob tebi doživeli, se pogledali v ogledalo in se predvsem upočasnili.

Učenci in učiteljice 6. b UŽD

[Show as slideshow]

Spoštovani starši, sorodniki, prijatelji, meščani!
December že diši po praznikih,
zato vas prijazno vabimo v šolsko avlo
na naš
BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR.
Bazar bo odprt do 23. decembra,
od 8.30 do 13.00 in od 14.00 do 15.00.
Sredstva bodo namenjena šolskemu skladu.
PRISRČNO VABLJENI!

[Show as slideshow]

21. novembra smo na Srednji trgovski šoli v Ljubljani znova prejeli znak Šolski ekovrt. Med 16 dobitniki podeljenega znaka je naša šola ena izmed štirih dobitnikov, ki je znak obnovila že tretjič.

Ugled znaka temelji na merilih, ki jih na šolskem ekovrtu upoštevamo:

Kompostiranje: organske odpadke zbiramo in jih ustrezno kompostiramo, kompost pa uporabljamo za gnojenje vrtnih rastlin.

Uporabljamo ekološka semena ali kemično netretirana semena, če ekoloških ni na voljo.

Izdelan imamo osnoven načrt kolobarjenja, ki ga upoštevamo pri gojenju rastlin.

Rastline gnojimo z organskimi gnojili: kompostom, posevki za zeleno gnojenje, kompostiranim gnojem ipd.; izdelan imamo osnoven načrt preskrbe rastlin s hranili.

Trajnostno gospodarimo z vodo: z njo ravnamo skrbno, padavinsko vodo po možnosti zbiramo za rabo na vrtu oziroma po potrebi, če je možno, jo čistimo s pomočjo rastlin.

V vrtu ne uporabljamo nobenih kemično-sintetičnih pesticidov.

V vrtu ne uporabljamo nobenih kemično-sintetičnih mineralnih gnojil.

Ločeno zbiramo ne le organske, temveč tudi vse druge odpadke.

Marinka Margan

Tradicionalno vsako leto v oddelkih posebnega programa v jesenskem času obeležujemo dogodke, ki se odvijajo v jesenskem času. Ko pospravimo koruzo z njive, jo ličkamo še po stari ljudski šegi, zvežemo v pušeljčke ter jo obesimo na lesene prečke, da nam krasi atrij. Spečemo še kokice, s katerimi se posladkamo. Krompir in jabolka, ki smo jih pridelali, pečemo na tradicionalen način ter se učimo uživati ob tabornem ognju, kot so to nekoč počeli mladi, ko so se družili na vasi. Spravilo buč in fižola spada tudi med pomembne jesenske dogodke, saj se iz teh pridelkov da narediti marsikaj. Učenci so v delavnici izdelali iz buč čarovnice, spekli bučna semena, ki so bila zelo slastna. Fižol, ki smo ga luščili bo prišel prav v mrzlih zimskih dnevih.

»Gozdarji« so se skrbno opremili z vso potrebno opremo da so žagali drva, kot so to nekoč počeli naši dedi in pradedi, da bomo pozimi, ko bo mrzlo sedeli za toplo pečjo.

Osrednji jesenski dogodek to je trgatev smo prepustili kar tistim, ki se jim vinogradi in brajde šibijo pod težo grozdja in smo se raje odločili, da bomo vsak po svoje v zavetju toplega doma martinovali po starem ljudskem običaju.

Brez prave ljudske glasbe in petja pač pri takšnih opravilih ne gre, saj so si ljudje včasih in še tudi danes iz vseh veselih jesenskih dogodkov naredili prave veselice. Tudi mi smo si pričarali ob zvokih ljudskih godcev SAMOTARJEV iz Hoč nasmehe na obrazu ter veselo razpoloženje, da nam je delo ob jesenskih opravilih hitreje steklo od rok. Ko harmonikaš Eda zavihti svojo harmoniko ter ljudski pevci z ljudskimi glasbili zapojejo priljubljene in znane ljudske pesmi, zapojemo še mi, ki podpiramo ljudsko glasbo, ljudske šege in navade, saj to je naša izvirna glasba, ki so jo pisali naši dedje in babice ter razkriva našo identiteto v svetu.

Vodja projekta : Lilijana Felicijan

[Show as slideshow]